Poklepetali smo z Vanjo Korenč, igralko in gledališko pedagoginjo v Gledališču Koper. Predstavila nam je svoj poklic in opisala svojo karierno pot.

Kdo je Vanja? Se nam lahko na kratko predstaviš?

Vanja je umetnica, mama, geografinja, gledališčnica, koordinatorka, ljubiteljica življenja in vsega lepega. V Gledališču Koper sem zaposlena kot pomočnica direktorice za program, čeprav me mnogi bolj poznajo kot igralko in gledališko pedagoginjo.

Vanja, delaš v gledališču Koper. Kaj pomeni delati v gledališču? Kako izgleda tvoj delovnik?

Moji delavniki so precej razgibani. Del časa neizogibno preživim pred računalnikom, saj planiram in usklajujem delo naših zaposlenih, kot gledališka pedagoginja pa skrbim za pestrost, kvaliteto in nenazadnje tudi izvedbo programa za najmlajše. To pomeni, da me včasih najdete v moji »sobi idej«, kjer načrtujem in vadim nove predstave ali projekte, spet drugič vodim že obstoječe, velikokrat pa me lahko srečate na odru ter v drugih gledaliških prostorih, kjer vodim delavnice in pedagoške programe. Veliko je torej dela izven pisarne, v umetniškem okolju, ki sicer omogoča veliko mero sproščenosti, hkrati pa od tebe nenehno pričakuje nove ideje, odzivnost in prilagodljivost.

Opravljaš delo, za katerega si se izobraževala?

Po izobrazbi sem sicer magistrica geografije, a moja ljubezen do gledališča je bila zelo očitna že pred pa tudi med študijem. V svoji diplomski in magistrski nalogi sem na različne načine povezovala geografijo in umetnost, o gledališču pa sem se največ naučila v tujini, kjer sem se izobraževala na strokovnih usposabljanjih in delavnicah priznanih igralcev ter režiserjev.

Si se morala še česa dodatno naučiti, da lahko opravljaš svoje delo?

Vsak dan se naučim česa novega. Ker je delo tako raznoliko, mi vsako pridobljeno znanje pride prav. Gledališka pedagogika, ki združuje številna področja v enem, zahteva nenehno iskanje rešitev in poglobitve znanj, zato je dodatno učenje del vsakdanjika.

Kateri študij si dokončala? Zakaj si se odločila za ta študij? Kdo ti je pomagal pri odločitvi?

Srednješolska geografija me ni kaj dosti zanimala, zato je bila odločitev za študij nepričakovana. Šesti čut me je vodil h geografiji, ki se na univerzitetni ravni ukvarja z drugačnimi temami, kot tista, ki smo je vajeni iz srednje šole. Golo memoriziranje različnih kamnin, glavnih mest in svetovnih rek je ob današnji dostopnosti interneta nesmiselno, zato smo jim na fakulteti dodali vsebino in tako obravnavali čisto drugačne, bolj življenjske teme, ki imajo močen vpliv na moj, pa tudi vaš vsakdanjik, in razumevanje našega življenjskega prostora.

Si že med študijem vedela, kaj želiš delati, kateri poklic želiš opravljati?

Vedela sem, da želim povezovati področja, ki na prvi pogled nimajo skupnega imenovalca. Zanimalo me je neobičajno. Nisem vedela, kako se bo to zgodilo, sem pa bila že pred študijem tako tesno povezana z gledališčem, da je bila potem to naravna pot naprej.

Kaj ti je pri svojem delu najbolj všeč in česa ne maraš?

Všeč mi je svoboda ustvarjanja in vznemirjenje ob kreiranju nečesa novega, nekoliko manj pa me veseli uradniško delo, a se zavedam, da je tudi to nujno, če želimo, da prej opisana svoboda sploh funkcionira. A ko zaslišiš aplavz in zagledaš nasmejane obraze otrok, se razpredelnic in gore elektronskih sporočil sploh ne spomniš več.

Če bi ponovno izbirala, bi se odločila za isti študij oz. poklic?

Študij geografije takrat sicer ni bil moja prva izbira, vsekakor pa lahko danes rečem, da je bilo to eno najlepših obdobij in pomembna prelomnica v mojem življenju. Danes sem tu, kjer neizmerno uživam v svojem delu in njegovi raznolikosti. Zato bi rekla – ja, očitno je bilo prav tako.

Kaj pa za v prihodnje? Že veš, v katero smer pelje tvoja poklicna pot?

Imam veliko idej, ki jih želim uresničiti in te me lahko vodijo po različnih poteh. Ne glede na to, kam sem namenjena, mi je najbolj pomembno to, da se lahko pri svojem delu še naprej izražam, da se počutim del celote in predvsem, da me delo veseli.

Kaj počne Vanja v prostem času?

Veliko časa preživim s hčerko, ki me uči življenja čisto na novo. Svet je skozi otroške oči res drugačen, lepši, enostavnejši. Ker sem taka, da me zanima »vse po malo«, mi ni nikoli dolgčas; športam, potujem, se izobražujem, iščem sebe in svoj smisel.

Še za konec – kaj bi sporočila mladim, ki stopajo na svojo karierno pot ali že vstopajo na trg dela?

Učenje se ne konča z zaključkom šolanja, takrat se šele zares začne. Ohranite »odprto glavo« za nove misli in ideje, ki bodo naredile ta svet boljši. Zato se nikar ne bojte zaprtih vrat ampak poiščite pravi ključ. In če vaš ključ ne odpira tistih vrat, poiščite prava vrata.


Dogodek organiziramo v okviru projekta NEKSTEP Korak naprej za mlade v manj dinamičnih okoljih.

Projekt NEKSTEP Korak naprej za mlade v manj dinamičnih okoljih sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 368.026 EUR. Namen projekta je mladim v regiji olajšati prehod med izobraževanjem in zaposlitvijo, ne glede na to, na kateri ravni zaključijo formalno izobraževanje.

»Ta prispevek je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega prispevka je odgovorna izključno Ljudska univerza Koper in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.«


Več informacij o javnem razpisu in finančnih mehanizmih je dostopnih na:
https://www.norwaygrants.si/
https://eeagrants.org/
https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/

Dostopnost