Osebno? Rastem.
Gradiva za samostojno učenjeKomunikacija
Spodaj preberite nekaj primerov, kaj bi najverjetneje slišal sodelavec, ki je zamudil z oddajo poročila, in vrste komunikacije, ki so pri tem uporabljene.
A) »Popolnoma si nesposoben, poročilo bi moral že zdavnaj oddati.«
Agresivna komunikacija: izražanje moči in nadvlade.
B) »Glede poročila, ki bi ga moral oddati prejšnji teden… Lahko ga skupaj pripraviva, prilagodiva datum. Če tega ne želiš, potem se lahko zgodi, da, ko boš naslednjič potreboval mojo pomoč, ne bom na voljo.«
Manipulativna komunikacija: usmerjanje komunikacije s prikritimi nameni.
C) »Hm, ja, poročilo… Moral bi ga oddati prejšnji teden, a nič ne de. Razumem, da si imel veliko dela. Ga bom kar jaz pripravil.«
Pasivna komunikacija: umik iz komunikacije, nejasno izražanje.
D) »Držanje rokov je kar težavno, mar ne? Človek bi pričakoval, da se vsi držimo dogovorov, ampak očitno nekateri tega ne razumejo…«
Pasivno-agresivna komunikacija: na videz pasivna komunikacija z elementi avtoritarnosti (npr. očitki, namigi ipd.).
Vsakodnevno vsak od nas uporablja različne vrste komunikacije, ki jih v kompleksnih situacijah težko strogo ločimo drugo od druge. Kljub temu je priporočljivo, da se poskusimo uriti v t. i. asertivni komunikaciji. Asertivna komunikacija predvideva jasno, a spoštljivo izražanje svojih misli, mnenj, občutkov, potreb in želja, argumentirano podajanje nestrinjanja ter spoštovanje misli, mnenj, občutkov, potreb in želja sogovorca. Tovrstna komunikacija zajema tudi sposobnost sprejemanja kritike in ustreznega odzivanja nanjo. Pomembno je prevzemanje odgovornosti za svoja (ne) dejanja. Osnovna orodja asertivne komunikacije lepo prikaže ta posnetek. (odpre se v novem zavihku)
Oseba, ki bi asertivno komunicirala, bi v zgornji situaciji odgovorila nekako takole:
»Poročila nisi pravočasno napisal, čeprav sva bila tako dogovorjena. Moral ti bom odbiti točko pri mesečni oceni. Poročilo pripravi do konca tedna, saj je od njega odvisno financiranje projekta. Povej, če potrebuješ pomoč. Razumem, da imaš veliko dela, a me naslednjič o tem predhodno obvesti, da lahko poiščem ustrezno rešitev. Razočaran sem, če se ne držimo dogovorov, zato si želim, da bi se v prihodnje to popravilo.«
Dajanje povratne informacije
Kako naj povratno informacijo …
... dam?
Pri dajanju povratne informacije pazim na to, da:
- Je časovno stična z vedenjem (sledi kmalu po vedenju).
- Je usmerjena na vedenje (»Tole si površno opravil.«) in ne na osebnost (npr. »Ti si površen.«)
- Je kratka in jedrnata.
- Je utemeljena.
- Stvari povem odkrito, a pri tem izberem primerne besede.
- Kombiniram pozitivne in negativne elemente povratne informacije (npr. najprej povem, kaj je bilo dobrega, nato povem, kaj bi se dalo izboljšati in kako).
- Ni »napihnjena« (ne rečemo »Uauuu, to je enkratno!!«)
- Ne kričim in ne žalim.
Negativno povratno informacijo osebi dam na samem.
... prejmem?
Pri prejemanju povratne informacije:
- Pozorno poslušam in o povedanem razmislim (ni potrebno, da se na koncu strinjam z vsem, moram pa o tem razmisliti).
- Skušam sprejeti, da povratna informacija vezana na konkreten izdelek ali opravljeno delo in ne name na splošno.
- Ne dajem sebe ali svojega dela v nič.
- Ne vpijem na tistega, ki mi povratno informacijo daje.
Če tako čutim, se za povratno informacijo zahvalim.
Če ste že slišali za »sendvič tehniko« dajanja povratne informacije, si lahko preberete, ali je res učinkovita:
Sendvič tehnika podajanja povratnih informacij (odpre se v novem zavihku)
Primeri različnih vrst komunikacije, opisi vrst komunikacije ter nasveti o prejemanju in dajanju povratne informacije so povzeti po: Doležalek, S., Koder, Z., Munda, A., Šušteršič, V. in Zečević, K. (2016). Delovni list: Izobraževanje za strokovne delavce Osnovne šole dr. Slavka Gruma Zagorje. Delovni list je shranjen pri avtoricah.
Učenje
Pri učenju imam težave, ker …
... ne vem, kako naj si organiziram snov
Pomaga ti lahko spodnja infografika:
... se težko spravim k učenju
Pomaga ti lahko spodnja infografika:
Poslužiš se lahko tudi nasvetov za boljše pomnjenje na infografiki (klik).
Morda pa dobiš še kakšen dober nasvet v dveh gradivih za samostojno učenje:
Delo
V trenutnih okoliščinah delam …
... od doma.
Pristop k delu od doma mora biti drugačen od pristopa, ki ga imamo sicer, ko (izjemoma) kaj naredimo od doma.
Na spletni strani Psihologija dela strokovnjaki svetujejo:
Virus in delo od doma – nič lažjega!
Priporočila pa lepo strni tudi infografika:
... na delovnem mestu.
Tudi delo na delovnem mestu je lahko spremenjeno – morda prevzemamo nove naloge, se prilagajamo, pomagamo sodelavcem, ki delajo od doma…
Zato smo toliko bolj pozorni, da ne izgorimo:
- Izgorevanje lepo prikaže ta infografika (klik)
- Psihologija dela: Kako se ne okužiti z izgorelostjo?
Vsekakor v danih okoliščinah skrbimo zase in sledimo priporočilom psihologov:
Kako si zaposleni organiziramo življenje, ko moramo ostati doma v izolaciji?
Oziroma na infografiki DŠPS:
Imate vprašanja? Nanje vam lahko odgovori:
Informacijska pisarna
Tel.: 05 612 80 00
E-mail: info@lu-koper.si
Morda bi vas zanimalo tudi: