Teden vseživljenjskega učenja 2016
V petek, 13. maja 2016, se bo z nacionalnim odprtjem v Velenju začel letošnji 21. Teden vseživljenjskega učenja, največja promocija vseživljenjskega učenja v Sloveniji.
Na otvoritvi bodo učečim se posameznikom, skupinam in podjetju podelili priznanja Andragoškega centra Slovenije. V kategoriji posameznikov ga bo prejel tudi Izolan Rajko Hrvat.
Ljudska univerza Koper že enajstič zapored koordinira dogodke v Obalno – kraški regiji. Letos je častno pokroviteljstvo nad prireditvami prevzel župan Mestne občine Koper Boris Popovič. Ta tradicionalni festival učenja bo v ožjem terminu potekal od 13. do 22. maja, v širšem pa do 30. junija 2016. Tudi v tokratni izvedbi z nami sodeluje okoli 50 partnerjev, ki bodo v poldrugem mesecu z zanimivimi, brezplačnimi prireditvami promovirali vseživljenjsko učenje. Z izvedbo različnih dogodkov bodo opozarjali na pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih.
Na Obali in Krasu se bo v knjižnicah, društvenih prostorih, učilnicah, na prostem in drugod zvrstilo okoli 140 prireditev. Predstavljamo jih v KOLEDARJU-2016
Več o projektu TVU na spletni strani Andragoškega centra Slovenije, organizatorja Tedna vseživljenjskega učenja.
Od leta 1997 je priznanja za učne dosežke dobilo kar nekaj posameznikov in skupnosti z Obale in Krasa. Poglejte, kdo vse jih je prejel:
.
Ljudska univerza Koper s projektom Center vseživljenjskega učenja Obalno-kraške regije med najboljšimi
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je pričela s kampanjo “EU projekt, moj projekt 2016”.
Ljudska univerza Koper je bila nosilka projekta Center vseživljenjskega učenja Obalno-kraške regije, ki je bil med preko 5000 projekti, financiranimi z evropskimi sredstvi, prepoznan kot primer dobre prakse.
Več o projektu CVŽU…
Ljudska univerza Koper je s partnerji Ljudsko univerzo Sežana, Društvom Anbot Piran in Regionalnim razvojnim centrom Koper ter s pridruženimi partnerji vzpostavila mrežo sedemnajstih Točk vseživljenjskega učenja. Medse smo povabili množico tistih, ki so se želeli učiti, pa morda niso vedeli, kje in kako, pa tudi tiste, ki se jim učenje ni zdelo prav pametno početje in smo jih šele morali prepričati, kako je pomembno.
Učenje se je preselilo v neformalna okolja, kot so knjižnice, muzeji, trgi, sejmi, društva…in v virtualni svet. Preko 3000 odraslih se je učilo s pomočjo informacijske tehnologije in ob mentorski podpori.
Natanko 6441 odraslih se je udeležilo tečajev, krožkov in predavanj z najrazličnejših področij od tujih jezikov, računalništva, fotografije, kulturne in naravne dediščine, grafologije, novinarstva…. do urjenja možganov in mišic za zdravo življenje.
7464 odraslih je potrebovalo svetovalno podporo pri učenju za osebni razvoj, za zvišanje izobrazbene ravni ali za prekvalifikacijo, ker njihov poklic ne zadostuje več potrebam trga dela.
Z inovativnim programom za integracijo albansko govorečih priseljenk »Ko tujina postane dom« smo pomembno prispevali k nastanku novega javno veljavnega programa Začetna integracija priseljencev. Unescov Inštitut za vseživljenjsko učenje ga je celo izbral kot enega od uspešnejših primerov skupnostnega učenja za trajnostni razvoj in ga predstavil v publikaciji Communities in Action: Lifelong Learning for Sustainable Development.
Izdelali smo 15 gradiv za samostojno učenje. Kar nekaj staršem smo z varstvom njihovih otrok omogočili, da se udeležijo tečaja, delavnice in celo dokončajo šolo…
Vse dejavnosti sta omogočila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
